Foto: Mark Prezelj

Pravljične pokrajine z Ireno Cerar

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje se že več kot desetletje v svojem prostoru zavzema za razvijanje pripovedovalske umetnosti ter ohranjanje in raziskovanje ljudskega izročila. Od leta 2019 razvija program Pravljične pokrajine z Ireno Cerar. To so dvodnevne pripovedovalske delavnice (20 pedagoških ur), ki potekajo enkrat letno, v njih pa tečajniki pod mentorstvom raziskujejo pripovedno izročilo krajev Temeniške in Mirnske doline ter se učijo načinov, kako pripovedovanje zgodb vključiti v interpretacijo dediščine.

Pripovedno izročilo, ki se nanaša na posebne kraje, omenjene v zgodbah, je zelo pomembno za krajevno kulturo in zaradi tega uporabno v kulturne, pedagoške, turistične in druge namene. Pripovedi v prostoru veljajo za učinkovit način ohranjanja kulturne identitete in posredovanja nesnovne kulturne dediščine tako samim domačinom kot tudi širši javnosti. Pravljične pokrajine z Ireno Cerar gostijo občine Mirna, Mokronog – Trebelno, Šentrupert in Trebnje.

Foto: Nada Žgank/Pripovedovalski festival

Pripovedovalski izlet v Rezijo

V okviru Pripovedovalskega festivala 2019 sta Irena Cerar in Špela Frlic zasnovali program pripovedovalskega izleta v Rezijo za odrasle: Od skaklja do grdine, gremo na pot do Rezijanske doline. Dogodek je bil posvečen stoletnici rojstva akademika in folklorista dr. Milka Matičetovega, najvidnejšega raziskovalca Rezije.

Program je ponudil celostno izkušnjo zanimive doline pod Kaninom: od pokrajine, narave, kulinarike, glasbe in seveda, pravljic. Udeleženci so obiskali Muzej rezijanskih ljudi na Solbici, ki je posvečen pripovednemu izročilu, se srečali in družili z domačini, prehodili košček Ta lipe poti, poslušali godce in prisluhnili zgodbam: rezijanskim pravljicam, ki so jih pripovedovali tako domačini kot uveljavljeni pripovedovalci. Prisluhnili pa so tudi spominom domačinom, ki so poznali in sodelovali z akademikom Matičetovim.

Po Reziji je skupino vodil turistični vodnik Andrej Bandelj, rezijanske zgodbe so pripovedovali Maša Budič, Irena Cerar, Nina Milavec, Silvana Paletti, Anja Štefan in Sandro Quaglia, godli so Danijel Bogataj in domačini, o spominih na Matičetovega sta pripovedovali Luigia Negro in Anja Štefan.

Foto: Luka Dakskobler/Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Kamniške pravljične poti

Kamniške pravljične poti je pričela Irena Cerar izvajati leta 2010 na povabilo Brede Vukmir Podbrežnik, direktorice Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Skupaj s sodelavci so kar osem let snovali mesečna družinska doživetja, ki so bila zelo priljubljena in dobro obiskana. To so bili vodeni sprehodi s spoznavanjem Kamnika in okolice (vse do Komende in Vranskega), pa vendar niso bili navadni sprehodi: vsaka pot je bila zasnovana kot celostno tematsko doživetje. Osrednje mesto je seveda zavzemalo živo pripovedovanje ljudskih pripovedi na zanimivih krajih: na razglednem grebenu, ob čudežnem potoku, na slamnatih balah ekološke kmetije … Vodenja pa so vključevala tudi srečevanja z zanimivimi domačini, obiske najrazličnejših, sicer težko dostopnih kotičkov, ustvarjanje in doživljajske igre.

Zaradi izjemne priljubljenosti vodenih poti so se odločili tudi za pripravo knjige. Irena Cerar je zbrala zgodbe ter opisala 20 izletov, Kamniške pravljične poti pa so spomladi 2015 izšle v soizdajateljstvu knjižnice ter Založbe Sidarta. Obsežen uvod o bogastvu slovstvene folklore Kamnika ter vidnejših zbirateljih ljudske pripovedi je za knjigo napisala Breda Vukmir Podbrežnik. Knjiga je požela velik medijski odziv ter si pridobila številne navdušene bralce ter uporabnike.

Izid knjige so pospremili številni promocijski dogodki, pogovori o knjigi, pripovedovanja ljudskih pravljic, vodene pravljične poti, razstava ilustracij Polone Lovšin ter Milana Eriča iz knjige, ki je gostovala na različnih prireditvah in lokacijah, knjižnica pa je iz slikovnega materiala knjige pripravila tudi svoje letne koledarčke.

Kamniškim pravljičnim potem inovativnost in kakovost priznavata domača in tuja strokovna javnost. Knjižnica je med drugim tudi zaradi inovativnosti Kamniških pravljičnih poti prejela nagrado slovenske sekcije IBBY 2013 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Projekt Kamniških pravljičnih poti je Breda Podbrežnik Vukmir predstavila tudi na mednarodni konferenci IFLA v Lyonu v Franciji. Tja so bili izbrani in povabljeni med svetovno konkurenco. Leta 2015 je Združenje splošnih knjižnic podelilo Kamniškim pravljičnim potem priznanje v kategoriji inovativni projekt na področju dela z uporabniki. Gre za zelo pomembno priznanje v knjižničarski stroki.

Več o vodenih Kamniških pravljičnih poteh najdete na spletni strani knjižnice.

Foto: Luka Dakskobler/Križnikov pravljični festival

Križnikov pravljični festival

Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv je dvodnevni festival v Motniku, na katerem se pripovedujejo pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik (1848–1904). Ta je bil sprva čevljar, nato pa trgovec, poleg tega pa je v drugi polovici 19. stoletja v Motniku in okolici zbral in zapisal preko 200 ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend in šal. Velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenskih ljudskih pripovedi iz tega obdobja.
Festival, ki je namenjen otrokom in odraslim, poteka od leta 2012, prvi ali drugi konec tedna v juniju. Nastaja pod okriljem Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Kulturnega društva Motnik in Turističnega društva Motnik. Do leta 2017 sta pri organizaciji in izvedbi sodelovali tudi soustanoviteljici festivala Irena Cerar in Ivanka Učakar.

Festival je zanimiv tako za lokalne prebivalce kot za goste od drugod, saj na njem nastopajo vrhunski pripovedovalci in glasbeniki iz vse Slovenije. Tradicionalni del festivala sta tudi likovni natečaj, na katerem sodelujejo šole iz regije, ter pripovedovalska delavnica, ki jo vodijo različni mentorji. Na festivalu pripovedujejo tudi domačini, ki v narečnem jeziku ohranjajo zavest o pomenu pripovedovanja.

Za svoj prispevek k raziskovanju in ohranjanju dediščine je festival dobil priznanje Naša Slovenija 2014, ki ga podeljuje Kultura-Natura Slovenija – gibanje za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine / krajine.

Spremljajte festival na spletni strani knjižnice.

Zgodovino festivala si lahko prebere tudi na portalu Kamra.

Poslušajte Križnikovo pravljico, ki jo je leta 2014 Irena Cerar povedala odraslim na Križnikovem festivalu.

Foto: Luka Dakskobler/Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Motniška pravljična pot

Irena Cerar v sodelovanju s Turističnim društvom Motnik pripravlja Motniško pravljično pot, ki je zasnovana kot kulturni dan za učence od 1. do 5. razreda.

Motniška pravljična pot poteka od parka pod lipami, kjer učenci spoznajo značilnosti ljudskih pravljic in Gašperja Križnika, enega najpomembnejših zapisovalcev ljudskih pripovedi pri nas. Zanj je etnolog Milko Matičetov dejal: »Samo ambicioznemu čevljarju iz Motnika se moramo zahvaliti za ohranjeno nepopačeno obliko ljudske pravljice v osrednji Sloveniji konec 19. stoletja.«

Nato se obiskovalci ustavijo v muzeju pritlikavega nosoroga in se povzpnejo na grajski grič. Pravljično popotovanje zaključijo v parku pod lipami, kjer se preizkušajo v tekmovanju različnih čevljarskih iger, saj je bil  Gašper Križnik po poklicu čevljar.

Na ravno prav gosto posejanih pravljičnih postajah Irena Cerar pripoveduje zgodbe, učenci pa se poigrajo tudi v reševanju kar težkih, a ne nerešljivih Križnikovih ugank. Cilj pravljične poti je, da učenci na terenu in na praktičnem primeru spoznajoznačilnosti ljudskih pravljic ter zbirateljsko delo Gašperja Križnika.