Foto: Luka Dakskobler/Križnikov pravljični festival

Ireno Cerar od nekdaj zanima odnos med zgodbami in prostorom. Raziskuje ga tako v svojih knjigah kot pri snovanju različnih pripovedovalskih projektov. Kraj, kjer povemo zgodbo, in okoliščine, v katerih pripovedujemo, pomembno vplivajo na doživljanje. Če obiščemo kraje, ki jih zgodbe omenjajo, t. i. »kraje spomina«, ti močneje pritegnejo našo pozornost, zato si sporočilo z lahkoto zapomnimo, hkrati pa obiskovalci bolje doživimo tako zgodbo kot prostor.

Irena Cerar je prva pri nas razvila nov, izviren in prepoznaven način pripovedovanja pravljic na prostem, v naravi, ki združuje pripovedovalsko prakso z interpretacijo naravne in kulturne dediščine ter doživljajsko pedagogiko. Njen koncept – poimenovala ga je Pravljične poti – na sproščen način spodbuja družine in najmlajše h gibanju, hoji, igri in raziskovanju v naravi. Osebna izkušnja pripomore tudi k večji občutljivosti za naravo in za okolje nasploh. Samo tisto, kar sami poznamo, lahko vzljubimo, in kar vzljubimo, želimo tudi varovati.

Največ izkušenj s pravljičnimi vodenji je Irena pridobila v okviru Kamniških pravljičnih poti, ki jih je na povabilo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik snovala in vodila osem let, od leta 2010 naprej. To so bili zelo priljubljeni pripovedovalsko-doživljajski dogodki za družine. Sprehodi so združevali pripovedovanje kamniških ljudskih pravljic in povedk, doživljajske igre na prostem, ustvarjalne delavnice in srečanja z zanimivimi domačini. Rezultat tega sodelovanja je tudi lokalni družinski izletniški vodnik Kamniške pravljične poti.

S Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik je Irena Cerar sodelovala tudi pri pripravi vsebine za mestno pravljično pot S pravljico v žepu, ki je bila uresničena v okviru mednarodnega projekta Citywalk pod okriljem Razvojnega centra Srce Slovenije.

Irenina prva knjiga Pravljične poti Slovenije je spodbudila nekaj pravljičarskih podvigov po Sloveniji. Tako je na primer Andreji Jensterle svetovala pri postavitvi Zlatorogove pravljične poti v Bohinju, kjer je deset let tudi pripovedovala na tamkajšnji prireditvi U kon’c sveta so pravljice doma, ki jo izvaja OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, vrtec Bohinj. Prav tako je spodbudila projekt Pravljični svet območja LAS Raznolikost podeželja, ki ga je zasnoval STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško.

Irena Cerar snuje in izvaja pravljične poti tudi za zaključene družbe (šolske skupine, planinska društva …); tako za družine kot tudi zgolj za odrasle. Ena od novih oblik pripovedovalskega dogodka za odrasle ljubitelje zgodb je nastala v okviru Pripovedovalskega festivala leta 2019. Takrat je Irena v sodelovanju s Špelo Frlic, vodjo festivala, zasnovala pripovedovalski izlet v Rezijo.

Foto: Mitja Sodja/Foto Bohinj