Potepuški okruški prejeli krilato želvo!

Ob zaključku 21. Lirikonfesta, festivala liričnega in potopisnega občutja, so v Velenju šestič podelili festivalno nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu. Prejela ga je Irena Cerar za potopis Potepuški okruški (Buča, 2021)!

Iz utemeljitve nagrade:

»Potopisno delo (dnevnik in obenem vodnik) Irene Cerar Potepuški okruški s podnaslovom Kako sem hodila po robu je izjemno delo z vidika popotništva, literature, razmišljanj, poslušanja eden drugega. So več kot okruški, zapiski s potepanj, saj imajo poleg vzdušja bogato sporočilnost. In namen takega dela je torej več kot dosežen. /…/

Presenetljivo je, kako avtorica spretno ubeseduje in prepleta lastna doživetja skupaj z literarnimi referencami, ki jih vnaša v kratke refleksije vsakega »potepa«, kot ga imenuje sama. Kljub t. i. okruškom pa so to vseeno bogati vpogledi, ki kljub krajšim zapisom, ponudijo tako informativno plat kot estetsko doživetje. Vse to je prepričljivo in privlačno – spoznamo bolj ali manj znane kraje, ki so na obrobjih geografske ločnice. Tako Irena Cerar ne zapade v patološko ločevanje in definiranje meja in nas skupaj s svojimi vodniki in skrbnicami za ohranjanje domače kulture skrbno vodi po teh poteh – ki so lahko tako tuje kot domače. Skratka meja je le odraz ločevanja. Tako nam prav ta vodnik postreže s spoznavanjem teh obmejnih točk, ki jih ni za spregledati, kaj šele pozabiti.

Še posebej prepričljivo pa je nizanje in analiziranje literarnih referenc in mestoma glasbenih. Gre za bogato zakladnico slovenskih legend, bajk in mitov.

Potepuški okruški so po štirih izjemno bogato preglednih in izčrpnih družinskih izletniških vodnikih veliko bolj osebni in manj faktografski in sistematični. V njih pa je najti vseeno veliko lucidnih uvidov in vpogledov v realno dogajanje in samo prizadevanje za ohranjanje slovenske besede, ki je lahko tudi narečna. Prav ti razmisleki, v katerih nam I. Cerar poda še veliko imen in priimkov posameznikov in posameznic, ki z zavzetostjo vztrajajo pri ohranjanju in skrbi za raznoliko slovenščino in njenega slovstva, dosežejo svoj namen, in sicer zelo prepričljivo.« (Tonja Jalen)

Na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija so bile 9. junija 2022 podeljene še druge festivalne nagrade:

MARJAN PUNGARTNIK (velenjica – čaša nesmrtnosti 2022);
MATTHIAS GÖRITZ (častni naslov »ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika« – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2022);
ALEŠ MUSTAR (Lirikonov zlát 2022 za festivalno izbrane slovenske prevode poezije iz romunščine);

Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski potopis (knjižno objavljen v preteklem letu).

Nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2019 je nagrada tudi denarna (1.500 eur). Nagrajenec ima čast, da zasadi oz. posveti drevo v »Gaju poezije Velenje«, posvečenega Lirikonfestovim lavreatom. Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje, sofinancira pa jo tudi Javna agencija za knjigo RS.

Krilato želvo so doslej prejeli: 2017 – Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?, 2016), 2018 – Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan, 2017) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija), 2019 – Jakob J. Kenda (Apalaška pot), 2020 – Petra Vladimirov (Evforija), 2021 – Ivo Svetina (Malabar) in 2022 – Irena Cerar (Potepuški okruški).

Foto: BinaVista/Lirikonfest