Pravljične poti brez meja

V zadnjem izletniškem vodniku Irene Cerar, ki ga je izdala založba Sidarta, je opisanih 50 izletov, ki vodijo v slovensko zamejstvo. Zarisujejo krog, ki se začne v Tržaškem zalivu, vodi preko Krasa, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri ter ob hrvaški meji nazaj. Obmejni hrvaški in istrski izleti, kjer je avtorica iskala in našla predvsem bogate medkulturne povezave, zaokrožijo niz ciljev vzdolž naše meje.

52 ljudskih pravljic in povedk, povezanih z opisanimi kraji, so ilustrirali priznani slovenski avtorji in avtorice različnih generacij: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Bojana Dimitrovski, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt in Peter Škerl. Vodnik je bogato opremljen tudi s fotografijami in dvojezičnimi zemljevidi. Knjiga, ki vabi k raziskovanju slovenskega kulturnega prostora ter tkanju medsosedskih vezi!

Knjigo lahko kupite v vseh bolje založenih knjigarnah ali v spletni trgovini Založbe Sidarta! 

Pravljične poti brez meja

Potepuški okruški

Potepuški okruški: Kako sem hodila po robu so drobni klateški memoari, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar z nami deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. A »Okruški« niso le opisi potepanj po osupljivo lepih in pogosto neznanih krajih. So tudi tkanje stikov z ljudmi, ki v teh krajih živijo, miniaturni portreti domačinov. Navsezadnje pa so tudi avtoričino potovanje vase, osebno iskanje lepote in sozvočja z naravo ter premislek o sebi v hitro spreminjajočem se svetu novih omejitev in delitev.

Knjiga vsebuje tudi čudovite fotografije dveh fotografov, Saša Kočevarja in Janeza Skoka. Spremno besedo je prispevala Delova novinarka Irena Štaudohar, knjigo pa je oblikovala priznana oblikovalka Tanja Radež.

Potepuški okruški so 2022 prejeli krilato želvo, nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta, ki jo podeljuje Lirikonfest.

Knjigo lahko kupite v spletni knjigarni Buča! 

Kamniške pravljične poti

Širša kamniška okolica je že sama po sebi pravi izletniški raj. V povezavi z bogato kulturno dediščino in ljudskimi pripovedmi, v katerih nastopajo divji možje, bele žene, zmaji, rokovnjači in druga pravljična bitja ter živali, se vsak izlet zlahka spremeni v nepozabno dogodivščino.
Vodnik Kamniške pravljične poti vsebuje 20 izletniških predlogov, ki so bili izbrani in napisani z mislijo na družine z otroki, primerni pa so za vse radovedne ljudi, ki imajo radi dobre zgodbe. Te sta za za knjigo ilustrirala akademska slikarja Polona Lovšin ter Milan Erič, ki jih vsak s svojo prepoznavno likovno govorico oživljata in dopolnjujeta.

Knjiga je rezultat projekta Kamniške pravljične poti, ki ga je od leta 2010 izvajala Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v sodelovanju z Ireno Cerar. Knjižnica je skupaj z založbo Sidarta tudi soizdajatelj vodnika.

Knjigo je možno kupiti v vseh bolje založenih spletnih ali zidanih knjigarnah, pa tudi v nekaterih trgovinah z gorniško opremo. Najhitreje jo naročite v spletni knjigarni založbe Sidarta.

Pravljične poti v zgodovino

Prava knjiga za vse ljubitelje kulture, arheoloških in zgodovinskih skrivnosti! V vodniku najdemo 50 ciljev za družinske izlete, ki vodijo h gradovom, gradiščem, rimskodobnim spomenikom, mestnim obzidjem, vojaškim utrdbam, starim cerkvicam in mlinom … S pomočjo knjige bomo nevsiljivo spoznavali različne oblike naše kulturne dediščine in bogastvo ljudskih pripovedi.

Ljudske pravljice in povedke je ilustriralo deset vrhunskih ilustratork in ilustratorjev različnih generacij: Suzi Bricelj, Mojca Cerjak, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Maša Kozjek, Polona Lovšin, Marjan Manček, Matjaž Schmidt in Gorazd Vahen. Knjiga pa je seveda opremljena tudi z izvrstnimi fotografijami in zemljevidi ter vsemi potrebnimi napotki za izvedbo izleta. Točno tako, kakor smo pri založbi Sidarta vajeni.

Knjiga je razprodana, a je v načrtu ponatis. Možno jo je sicer dobiti še v posamičnih knjigarnah ali trgovinah z gorniško opremo. Lahko si jo seveda vedno izposodite v knjižnici.

Pravljične poti Slovenije

Legendarna knjiga. Ob prvem izidu leta 2004 se je dva meseca obdržala na seznamu desetih najbolj prodajanih knjig v knjigarni Konzorcij. Doživela je navdušen sprejem tako med bralci kot pri strokovni javnosti. Bila je šestkrat ponatisnjena in jo še vedno lahko dobite na policah knjigarn in športnih trgovin. Iz nje se je razvilo vse ostalo, kar Irena Cerar počne …

Knjiga je vizualna poslastica, saj je v njej poleg izvrstnih fotografij tudi 70 ilustracij k zgodbam, ki so jih prispevali vrhunski slovenski ilustratorji in ilustratorke: Jelka Reichman, Marjan Manček, Jelka Godec Schmidt, Matjaž Schmidt, Polona Lovšin, Maša Kozjek, Ana Razpotnik Donati, Gorazd Vahen, Adriano Janežič, Kristina Krhin in Mojca Cerjak.

Prelistajte in kupite knjigo!

O avtorici

Foto: Janez Skok

Irena (1970) je diplomirana literarna komparativistka, ki že vrsto let z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovenske pokrajine. Njena ljubezen do zgodb in pohajkovanja se je doslej uresničila v seriji družinskih izletniških vodnikov: Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino, Kamniške pravljične poti in Pravljične poti brez meja (vse založba Sidarta).
Iz zavezništva med naravo in avtorico pa so se rodili tudi Potepuški okruški, njen potopisni prvenec (Buča).

Irena Cerar je tudi pripovedovalka ljudskih pravljic, ki nastopa na vseh vidnejših tovrstnih prireditvah pri nas. Od vseh dvoran ima najraje tiste na prostem, v naravi ali na lepih koncih. Snuje tudi vodene pravljične poti, pripovedovalske sprehode in izlete s pripovedovanjem pravljic. Pri tem ji pomaga znanje, ki ga je pridobila kot planinska vodnica in vodnica interpretatorka.

Je dolgoletna urednica; kar 15 let je bila odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. Za svoje delo je prejela več nagrad, a največja nagrada se ji zdi to, da njene knjige živijo med ljudmi.

Aktualno

Jesenske novice s planin in dolin

Vabljeni na Motniško pravljično pot!

Pravljične pokrajine z Ireno Cerar: Škratji paradiž

Mnenja

Jasmina Urankar

mama, za otroke tudi Meninska vila

'Pravljice' kar same pokličejo ... včasih jih prebiramo že med vožnjo, kot 'najavo' na obisk, največkrat pa v 'gosteh', zleknjeni kje v senci drevesa. In takrat se vedno zgodi čarovnija ... nas škratje pocukajo za rokav, vile kaj lepega prišepnejo, potepuških zakladov je naenkrat vse polno. Starši pa poznamo še druge zaklade: skupaj preživeti čas, prisotnost 'tukaj in sedaj', občutek, da smo spet 'otroci narave', čuječa in srčna bitja.

Nina Stražišar

mama

Včasih človeku zmanjka idej, kam na nedeljski izlet. Ali pa bi odkrival kaj novega, kar skriva naša lepa dežela. Takrat smo vzeli v roke Irenin vodnik ter se vsi skupaj z mojimi fanti odločili, na kateri konec gremo. Knjigo v nahrbtnik, s sabo še slastno malico in nekaj rezervnih oblačil. Pa smo jo mahnili. Pravljični vodnik je naše izlete obogatil in nam pričaral vzdušje avanture.

Iztok Ilich

publicist

Tudi popotne vodnike je, kot vse priročnike, mogoče na namišljeni lestvici uvrstiti na neko stopničko med obema vrednostnima skrajnostma. Izjemoma pa lahko kakšna izdaja te okvire tudi opazno preseže. Tako kot je za Pravljične poti Slovenije mogoče reči, da so, z eno besedo, “nekaj več”.

Barbara Hanuš

profesorica slovenščine in knjižničarka

Irena Cerar se zaveda, da otroci za svoj razvoj potrebujejo tako pravljični kot realni svet. Vsak svet ima svoje zakonitosti, knjiga pa združuje oba in tako vabi v svet narave in domišljije.

Urša Černivec

novinarka

Po duši je ženska, ki verjame v moč narave in besede.

Marjan Bradeško

Planinski vestnik

To ni pusta zgodovina, to je zabavna in zanimiva šola v naravi. Šola, iz katere se ne vrnemo z ocenami, pač pa polni novih spoznanj, vtisov in nenazadnje – polni lepote.

dr. Milena Mileva Blažić

Pedagoška fakulteta

Avtorica je posodobila koncept pojmovanja narave in ga ustrezno, skladno, didaktično in estetsko privlačno zasnovala za mlade v 21. stoletju. Koncept temelji na sodobnem pojmovanju narave in pogledu naprej, ki vsekakor upošteva ljudsko izročilo.

Peter Svetina

pesnik, pisatelj, profesor v Celovcu

»Ena sama pšenica, tile Irenini izleti z zgodbami, razsejana okrog slovenske kokoške, ena sama zlata pšenica. Zrnje, ki je kdaj že dozorelo v pravljice in povedke, samo še posmukat ga je treba it. Vodnik v nahrbtnik, vetrovko in dvoje jabolk pa hajd pot pod noge.«